Oznaka: ZZPri

Legalizacija maščevanja žvižgačem pod krinko odpovedi delovnega razmerja: Ali ZZPri v delovnih sporih klone pred formalizmom ZDR-1?

Jerica JančarLeave a comment

Prispevek je bil objavljen v reviji Pravna praksa, avgusta 2026.

Prispevek obravnava zaščito prijaviteljev nepravilnosti (t. i. žvižgačev) v delovnih sporih zaradi izpodbijanja odpovedi pogodbe o zaposlitvi, s poudarkom na institutu obrnjenega dokaznega bremena. Analizira razmerje med formalnimi odpovednimi razlogi in dejanskimi motivi delodajalca v luči nove zakonodaje. Zagovarja tezo, da sodišča pri presoji zakonitosti odpovedi ne smejo ostati le pri formalni ugotovitvi kršitve, temveč morajo ugotavljati dejansko neodvisnost ukrepa od predhodne prijave, kar zahteva uporabo sistema indicev in vsebinsko analizo vzročne zveze.

Read More »

Trije največji izzivi in rešitve dejanske skladnosti z ZZPri

Jerica JančarLeave a comment

Zavezanci po ZZPri so morali v letu 2024 prvič poročati o prejetih prijavah in KPK je tako lahko razbrala, da kar nekaj zavezancev tega ni storilo. Tudi sicer se je KPK v letih 2023-2025 posvečala predvsem preventivnim dejavnostim in ozaveščanju. Je pa v letu 2025 že izvedla sistematične preglede skladnosti v občinah, saj je na podlagi vsebine prejetih prijav in izvajanja preventivne dejavnosti zaznala, da je področje lokalne samouprave še posebej izpostavljeno tveganjem za kršitve predpisov, in sicer
tako kršitev iz pristojnosti KPK kot kršitev iz pristojnosti drugih nadzornih organov. Kljub temu iz poročil KPK o prejetih prijavah v letih 2023 in 2024 izhaja, da naprimer občine prijav skorajda ne prejemajo.

Zelo verjetno pa bo podobno preverjanje v prihodnje zajelo tudi druge subjekte v javnem in zasebnem sektorju. Trije največji izzivi za zavezance, ki še niso skladni z ZZPri, so 1. preobremenjenost in pomanjkanje kadra, 2. določitev primernega zaupnika in 3. neseznanjenost, da morajo podatke poročati tudi, če v preteklem letu niso prejeli notranjih prijav. Po skoraj treh letih veljavnosti zakona pa takšni ugovori zavezancev v prihodnje najbrž ne bodo več razbremenili odgovornosti.

Read More »

Načrt integritete kot ključni partner whistleblowing sistema

Jerica JančarLeave a comment

Načrt integritete in notranja prijavna pot po ZZPri se v praksi pogosto obravnavata ločeno: prvi kot formalen dokument, ki ga zahteva zakon, druga kot dodatna administrativna obveznost. Takšen pristop je napačen in za zavezance tudi tvegan. V resnici gre za dva dela istega sistema, katerih skupni namen je zgodnje zaznavanje, obvladovanje in zmanjševanje integritetnih in drugih pravnih tveganj.

Read More »

Poročanje KPK – kako ZZPri živi v praksi

Jerica JančarLeave a comment

Vsi subjekti v javnem in zasebnem sektorju s 50 ali več zaposlenimi so dolžni do vsakega 1. marca tekočega leta KPK posredovati podatke o vseh prejetih prijavah iz preteklega leta. Poročanje je obvezno tudi v primeru, če ni bilo prejetih prijav.

Prvo Skupno letno poročilo KPK o obravnavi kršitev po ZZPri za leto 2023 je javno dostopno in ponuja vpogled v učinkovitost izvajanja zakona ter zaščite prijaviteljev v Sloveniji v prvem letu, torej v 2023.

Tudi Vrhovno sodišče Republike Slovenije mora do vsakega 1. marca tekočega leta za preteklo leto Komisiji poročati o številu novih postopkov uveljavljanja sodnega varstva in postopkov izdaje začasnih odredb po ZZPri, o številu pravnomočno končanih postopkov in o vrsti odločitve sodišča.

Podatki za leto 2024 še niso znani, v letu 2023 pa naj bi na Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani prejeli le eno tožbo, v kateri se tožeča stranka sklicuje na določbe ZZPri.

Ne veste, ali vam pripada zaščita?

V nekaj minutah lahko preverite v kratkem vprašalniku. Za oceno vašega primera mi pišite.

Več o tem, s čim vam lahko pomagam, najdete med področji dela in pogostimi vprašanji o zaščiti žvižgačev.

Ali se zlonamerne prijave lahko disciplinsko kaznuje?

Jerica JančarLeave a comment

Prejeli smo vprašanje, ali zavezanec v interni akt lahko vključi določilo, da je morebitna zlonamerna prijava lahko razlog za redno ali izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi ali o poslovnem sodelovanju.

Takšna določba je seveda dopustna, saj gre v primeru zlonamerne prijave lahko za lažjo ali težjo kršitev prepovedi povzročanja škode delodajalcu, oziroma pogodbenemu partnerju. Gre tudi za prekršek iz 28. člena Zakona o zaščiti prijaviteljev, ki določa, da se z globo od 400 do 1.200 eurov za prekršek kaznuje posameznik, ki je v nasprotju z določili tega zakona naklepno prijavil ali javno razkril neresnične informacije.

Kaj pa, če žvižgač ne ve, ali ni prepričan, če ima resnične informacije?

Read More »