Prijavitelj je fizična oseba, ki prijavi ali javno razkrije informacije o kršitvi predpisov, ki jih je pridobila v svojem delovnem okolju (5. člen ZZPri). Zakon se uporablja za kršitve vseh predpisov, ki veljajo v Sloveniji, ne le prava EU (3. člen).

Ne. Zakon delovno okolje razume široko. Poleg delovnega razmerja vključuje tudi prostovoljstvo, pripravništvo, vajeništvo, pogodbeno in študentsko delo, kandidiranje za zaposlitev, opravljanje funkcije, članstvo v nadzornem ali upravnem organu, delo samozaposlenih po pogodbi ter delo pri zunanjih izvajalcih, podizvajalcih in dobaviteljih. Ni pomembno, ali ste za delo plačani, ali se je razmerje že končalo ali se šele vzpostavlja (7. točka 4. člena).

Izpolnjeni morajo biti trije pogoji. Ob prijavi ste na podlagi utemeljenih razlogov menili, da so informacije resnične. Prijavo ste podali po poti, ki jo določa zakon: notranje, zunanje ali z javnim razkritjem pod zakonskimi pogoji. Prijave niste podali dve leti ali več po prenehanju kršitve (5. člen).

Ali to velja za vas, lahko v nekaj minutah preverite v kratkem vprašalniku.

Praviloma najprej zaupniku pri delodajalcu, to je notranja prijava (8. člen). Neposredno pristojnemu zunanjemu organu lahko prijavite, če notranja pot ni vzpostavljena, če prijave ne bi bilo mogoče učinkovito obravnavati ali če menite, da vam ob notranji prijavi grozijo povračilni ukrepi (13. člen). Organi za zunanjo prijavo so našteti v 14. členu, med njimi so inšpektorati, Finančna uprava, Banka Slovenije in Komisija za preprečevanje korupcije (KPK). Če za področje ni pristojnega organa, prijavo podate KPK (16. člen).

Če pri organu hkrati uveljavljate svoje pravice, na primer pri inšpektoratu za delo, bo organ prijavo obravnaval po ZZPri le, če v njej izrecno navedete, da obstaja tveganje povračilnih ukrepov in da potrebujete zaščito kot prijavitelj (sedmi odstavek 16. člena).

Lahko. Če je vaša identiteta kasneje razkrita, ste do zaščite upravičeni enako kot drugi prijavitelji (peti odstavek 5. člena). Če navedete, kam naj vam pošljejo odgovor, morata zaupnik ali organ tudi anonimnemu prijavitelju poslati potrdilo o sprejemu prijave in obvestilo o izidu (11., 12. in 16. člen).

Nihče ne sme brez vašega izrecnega soglasja razkriti vaše identitete ali podatkov, iz katerih bi jo bilo mogoče ugotoviti, razen zaupniku in organu za zunanjo prijavo. Izjemoma jo lahko zahtevata državni tožilec ali sodišče, vendar vas je treba o tem praviloma vnaprej pisno obvestiti. Delodajalec vaše identitete ne sme ugotavljati (6. člen).

Javno razkritje je zaščiteno, če ste najprej podali notranjo ali zunanjo prijavo, pa v treh mesecih ni bil sprejet noben ustrezen ukrep. Zaščiteno je tudi, če imate utemeljene razloge za domnevo, da kršitev pomeni neposredno ali očitno nevarnost za javni interes, zlasti za življenje, javno zdravje in varnost, da obstaja tveganje nepopravljive škode, da vam ob zunanji prijavi grozijo povračilni ukrepi ali da kršitev zaradi posebnih okoliščin ne bo ustrezno obravnavana, na primer ker bi se dokazi lahko uničili ali je organ vpleten v kršitev (18. člen).

Javno razkritje je korak, ki ga ni mogoče vrniti, zato se pred njim posvetujte z odvetnikom.

Tudi takrat ste upravičeni do zaščite po 19. do 25. členu zakona, podporne ukrepe in pomoč pa vam nudi KPK (sedmi odstavek 5. člena).

Povračilni ukrep je vsako neposredno ali posredno dejanje ali opustitev v delovnem okolju, ki je posledica prijave in vam povzroči ali lahko povzroči neupravičeno škodo (14. točka 4. člena). Zakon med drugim našteva odpoved, suspenz, premestitev na nižje delovno mesto, znižanje plače, slabo oceno delovne uspešnosti, disciplinski postopek, šikaniranje, diskriminacijo, nepodaljšanje pogodbe za določen čas, prekinitev poslovnega sodelovanja, uvrstitev na črno listo in sprožanje zlonamernih postopkov. Povračilni ukrep je tudi grožnja z njim ali poskus (19. člen).

Zakon v 20. členu našteva te zaščitne ukrepe:
– prepoved razkritja identitete prijavitelja in zaupnost (6. člen),
– izključitev odgovornosti glede razkritja (21. člen),
– sodno varstvo in začasne odredbe (22. člen),
– brezplačna pravna pomoč (23. člen),
– nadomestilo za primer brezposelnosti (24. člen),
– psihološka podpora (25. člen).

Ne odlašajte. Nezakonitost odpovedi morate pred delovnim sodiščem izpodbijati v 30 dneh od vročitve odpovedi oziroma od dneva, ko ste zvedeli za kršitev pravice (tretji odstavek 200. člena Zakona o delovnih razmerjih).

Postopek je po ZZPri nujen in plačila sodnih taks ste oproščeni. Če izkažete, da ste prijavo podali pred povračilnim ukrepom, se pri predlogu za začasno odredbo šteje, da je podana nevarnost, da bo uveljavitev vaše terjatve onemogočena ali precej otežena (22. člen).

Če izkažete, da ste podali prijavo in da ste utrpeli škodo, se domneva, da je škoda posledica povračilnega ukrepa. Delodajalec mora nato dokazati, da je bil njegov ukrep zakonit in primeren ter da ni bil povezan s prijavo (peti odstavek 22. člena).

Če vam je delodajalec odpovedal pogodbo, uveljavljate sodno varstvo in s potrdilom KPK izkažete, da ste upravičeni do zaščite, lahko nadomestilo uveljavljate tako, kot da bi vam pogodba prenehala brez vaše krivde. V evidenco brezposelnih se morate prijaviti na Zavodu za zaposlovanje v 30 dneh od prenehanja pogodbe. Nadomestilo prejemate do pravnomočne odločitve sodišča, sodišču pa morate sporočiti, da ga prejemate. Vrne ga stranka, ki v sporu ne uspe, torej vi, če spor izgubite (24. člen).

Da, ne glede na svoj materialni položaj, vendar samo za sodne postopke: za postopke zoper delodajalca zaradi povračilnih ukrepov, za postopke, ki jih delodajalec kot povračilni ukrep sproži zoper vas, in za druge sodne postopke v zvezi s prijavo. Izkazati morate, da ste prijavo podali pred povračilnim ukrepom. Prošnje se obravnavajo prednostno (23. člen). Za pravno svetovanje zunaj sodnega postopka zakon brezplačne pravne pomoči ne predvideva.

Moja pisarna brezplačne pravne pomoči trenutno ne nudi, ker so moje kapacitete zapolnjene.

KPK vam na vašo zahtevo izda potrdilo o upravičenosti do zaščite, ki ga potrebujete za uveljavljanje zaščitnih ukrepov, na primer nadomestila za brezposelnost (drugi odstavek 20. člena). Na delovnem sodišču pa je potrdilo le eden od dokazov in ne pomeni samodejne zaščite.

Če prijavite v skladu z zakonom, ne kršite nobene omejitve glede razkritja informacij in ne odgovarjate zanj, če niste prijavili neresničnih informacij in ste utemeljeno menili, da je razkritje nujno za razkritje kršitve. Prijava informacij, ki vključujejo poslovno skrivnost, v tem primeru ni protipravna. Prav tako ne odgovarjate za pridobitev informacij ali dostop do njih, če to samo po sebi ni kaznivo dejanje. Izjeme so tajni podatki, poklicna skrivnost odvetnikov in zdravstvenih delavcev, tajnost sodnih posvetovanj in pravila kazenskega postopka (21. člen).

Zakon zahteva, da ste ob prijavi na podlagi utemeljenih razlogov menili, da so informacije resnične (5. člen). Kdor naklepno prijavi ali javno razkrije neresnične informacije, pa se kaznuje z globo od 400 do 1.200 eurov (28. člen).

Da. Do zaščite so upravičeni posredniki, ki vam zaupno pomagajo pri prijavi, in povezane osebe, kot so sodelavci, sorodniki ali podjetje v vaši lasti, če je verjetno, da so ali bi lahko bili zaradi povezanosti z vami deležni povračilnih ukrepov (četrti odstavek 5. člena ter 10. in 11. točka 4. člena).

Subjekti v javnem in zasebnem sektorju s 50 ali več zaposlenimi. Subjekti z najmanj 10 zaposlenimi, če je njihova glavna registrirana dejavnost zdravstvo, oskrba z vodo, ravnanje z odplakami, ravnanje z odpadki, pridobivanje sekundarnih surovin ali saniranje okolja. Ne glede na število zaposlenih pa tudi ministrstva, upravne enote, vladne službe, javne agencije, občine in drugi organi, našteti v četrtem odstavku 9. člena. Pot morajo vzpostaviti tudi manjši subjekti v zasebnem sektorju, če tako določajo drugi zakoni (9. člen).

Določiti mora poseben elektronski naslov, telefonsko številko ali druge kontakte za prijave, imenovati zaupnika izmed zaposlenih in sprejeti notranji akt z vsebino iz štirinajstega odstavka 9. člena. Zaposlenim mora zagotoviti pregledne informacije o notranji in zunanji prijavi ter do 1. marca vsako leto KPK poročati o prijavah v preteklem letu. Prejem prijav lahko zaupa zunanjemu ponudniku (9. člen).

Zaupnik mora prijavo preizkusiti v sedmih dneh in prijavitelju izdati potrdilo o sprejemu ali ga seznaniti z razlogi, zakaj je ne bo obravnaval (11. člen). Obravnavo konča v treh mesecih s poročilom, prijavitelja pa najpozneje v treh mesecih obvesti o utemeljenosti prijave, ukrepih in izidu ali stanju postopka (12. člen).

Pravni osebi, ki ne vzpostavi notranje poti, nima ustreznega notranjega akta ali ne poroča KPK, grozi globa od 2.000 do 4.000 eurov, srednji ali veliki družbi od 3.000 do 6.000 eurov, odgovorni osebi pa od 300 do 2.000 eurov (29. člen). Za izvedbo povračilnega ukrepa je globa za pravno osebo od 5.000 do 20.000 eurov, za srednjo ali veliko družbo od 10.000 do 60.000 eurov, za odgovorno osebo pa od 500 do 2.500 eurov (31. člen).