Nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi lahko izpodbijate pred delovnim sodiščem v 30 dneh od dneva vročitve odpovedi oziroma od dneva, ko ste zvedeli za kršitev pravice (tretji odstavek 200. člena Zakona o delovnih razmerjih, ZDR-1). Rok je kratek, zato se posvetujte čim prej.

ZDR-1 v 89. členu določa te razloge: poslovni razlog (prenehanje potreb po delu zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov), razlog nesposobnosti, krivdni razlog (kršitev obveznosti iz delovnega razmerja), nezmožnost za delo zaradi invalidnosti in neuspešno opravljeno poskusno delo. Razlog mora biti utemeljen in mora onemogočati nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi.

Izredna odpoved je mogoča le iz razlogov, ki jih določa 110. člen ZDR-1, na primer če kršitev obveznosti iz delovnega razmerja kaže vse znake kaznivega dejanja, če delavec naklepoma ali iz hude malomarnosti huje krši obveznosti ali če najmanj pet dni zaporedoma ne pride na delo in o tem ne obvesti delodajalca. Poleg tega mora biti izpolnjen pogoj, da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh strank delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati do izteka odpovednega roka (109. člen).

Odpoved mora biti pisna, delodajalec pa mora v njej pisno obrazložiti dejanski razlog za odpoved (87. člen ZDR-1). Pred redno odpovedjo iz krivdnega razloga vas mora praviloma najprej pisno opozoriti na kršitev in možnost odpovedi. Pred redno odpovedjo iz razloga nesposobnosti ali krivdnega razloga in pred izredno odpovedjo vas mora pisno seznaniti z očitki in vam omogočiti zagovor v roku najmanj treh delovnih dni, razen v izjemnih okoliščinah (85. člen).

Da. Redno odpoved iz krivdnega razloga mora delodajalec podati najkasneje v 60 dneh od ugotovitve razloga in najkasneje v šestih mesecih od njegovega nastanka (šesti odstavek 89. člena ZDR-1). Izredno odpoved mora podati najkasneje v 30 dneh od ugotovitve razloga in najkasneje v šestih mesecih od nastanka razloga (drugi odstavek 109. člena). Za kršitve z znaki kaznivega dejanja veljajo posebna pravila.

Delodajalec, ki odpove pogodbo iz poslovnega razloga ali iz razloga nesposobnosti, mora izplačati odpravnino. Znaša 1/5 povprečne mesečne plače iz zadnjih treh mesecev za vsako leto dela pri delodajalcu, če ste bili zaposleni več kot eno leto do deset let, 1/4 pri zaposlitvi od deset do 20 let in 1/3 pri zaposlitvi nad 20 let (108. člen ZDR-1).

Sodišče lahko na predlog delavca ali delodajalca, kadar nadaljevanje delovnega razmerja ni več mogoče, ugotovi trajanje delovnega razmerja najdlje do odločitve sodišča prve stopnje, prizna delovno dobo in druge pravice ter prisodi denarno povračilo v višini največ 18 mesečnih plač (118. člen ZDR-1). Kaj je v vašem primeru smiselno zahtevati, je odvisno od okoliščin.

Če ste pred odpovedjo prijavili nepravilnost, vas lahko varuje Zakon o zaščiti prijaviteljev. Ko izkažete, da ste podali prijavo in utrpeli škodo, mora delodajalec dokazati, da je bil ukrep zakonit, primeren in ni bil povezan s prijavo (peti odstavek 22. člena ZZPri). Več o tem najdete med pogostimi vprašanji o zaščiti žvižgačev.