Skupno premoženje zakoncev so vse premoženjske pravice, ki sta jih pridobila z delom ali odplačno med trajanjem zakonske zveze in življenjske skupnosti, ter premoženje, pridobljeno na podlagi skupnega premoženja ali iz njega (67. člen Družinskega zakonika, DZ).

Posebno premoženje je tisto, ki ga je zakonec pridobil pred sklenitvijo zakonske zveze ali neodplačno med njenim trajanjem, na primer z dedovanjem ali darilom. Posebno premoženje so tudi stvari manjše vrednosti za izključno osebno rabo (77. člen DZ).

Da. Dalj časa trajajoča življenjska skupnost dveh oseb, ki nista sklenili zakonske zveze in med njima ni razlogov, zaradi katerih bi bila zakonska zveza neveljavna, ima v razmerju med njima enake pravne posledice po DZ, kot če bi sklenili zakonsko zvezo (4. člen DZ).

Zakon domneva, da sta deleža enaka, vendar lahko vsak od zakoncev dokaže, da je k skupnemu premoženju prispeval v drugačnem razmerju. Sodišče upošteva vse okoliščine, zlasti dohodke, pomoč drugemu zakoncu, varstvo in vzgojo otrok, gospodinjsko delo, skrb za dom in družino ter delo pri ohranitvi in povečanju premoženja (74. člen DZ).

Najprej se ugotovijo dolgovi in terjatve glede skupnega premoženja (72. člen DZ), nato višina deležev, o kateri se zakonca lahko dogovorita ali o njej odloči sodišče (73. člen). Ko so deleži določeni, se zakonca lahko dogovorita o načinu delitve, sicer premoženje razdeli sodišče (75. člen). Sporazum je običajno hitrejši in cenejši, vendar mora biti skrbno pripravljen.

Če zakonec vlaga delo ali sredstva v nepremičnino, ki je posebno premoženje drugega zakonca, se lahko sporazumeta o njegovi terjatvi in njenem zavarovanju. Če sporazuma ni, o obstoju in višini terjatve odloči sodišče (79. člen DZ).

Ne. Dokler premoženje ni razdeljeno, deleži niso določeni in zakonec s svojim nedoločenim deležem ne more razpolagati, ga odsvojiti ali obremeniti (68. člen DZ).