Do zaščite po Zakonu o zaščiti prijaviteljev (ZZPri) ste upravičeni, če ste na podlagi utemeljenih razlogov menili, da so informacije o kršitvi resnične, in ste jih prijavili po poti, ki jo določa zakon: notranje, zunanje ali z javnim razkritjem pod zakonskimi pogoji. Prijave ne smete podati dve leti ali več po prenehanju kršitve (5. člen ZZPri). Hitro oceno dobite v kratkem vprašalniku.

Odpoved je lahko prepovedan povračilni ukrep (19. člen ZZPri). Nezakonitost odpovedi morate pred delovnim sodiščem izpodbijati v 30 dneh od vročitve (tretji odstavek 200. člena ZDR-1). Postopek je po ZZPri nujen, plačila sodnih taks ste oproščeni, ob predlogu za začasno odredbo pa velja ugodnejše pravilo glede nevarnosti za vašo terjatev (22. člen ZZPri).

Če izkažete, da ste podali prijavo in utrpeli škodo, se domneva, da je škoda posledica povračilnega ukrepa. Delodajalec mora dokazati, da je bil ukrep zakonit, primeren in ni bil povezan s prijavo (peti odstavek 22. člena ZZPri). Kako sodišča zaenkrat to pravilo uporabljajo v praksi, kadar gre za odpoved iz navidezno drugih razlogov, sem opisala v prispevku Legalizacija maščevanja žvižgačem pod krinko odpovedi delovnega razmerja.

Komisija za preprečevanje korupcije vam na zahtevo izda potrdilo o upravičenosti do zaščite (drugi odstavek 20. člena ZZPri). Potrebujete ga na primer za nadomestilo za primer brezposelnosti (24. člen). Na delovnem sodišču pa je potrdilo le eden od dokazov in ne pomeni samodejne zaščite.

Da, ne glede na materialni položaj, vendar samo za sodne postopke v zvezi s povračilnimi ukrepi in prijavo (23. člen ZZPri). Moja pisarna brezplačne pravne pomoči trenutno ne nudi, ker so moje kapacitete zapolnjene.