Legalizacija maščevanja žvižgačem pod krinko odpovedi delovnega razmerja: Ali ZZPri v delovnih sporih klone pred formalizmom ZDR-1?

Prispevek je bil objavljen v reviji Pravna praksa, avgusta 2026.

Prispevek obravnava zaščito prijaviteljev nepravilnosti (t. i. žvižgačev) v delovnih sporih zaradi izpodbijanja odpovedi pogodbe o zaposlitvi, s poudarkom na institutu obrnjenega dokaznega bremena. Analizira razmerje med formalnimi odpovednimi razlogi in dejanskimi motivi delodajalca v luči nove zakonodaje. Zagovarja tezo, da sodišča pri presoji zakonitosti odpovedi ne smejo ostati le pri formalni ugotovitvi kršitve, temveč morajo ugotavljati dejansko neodvisnost ukrepa od predhodne prijave, kar zahteva uporabo sistema indicev in vsebinsko analizo vzročne zveze.

Read More »

Ali se zlonamerne prijave lahko disciplinsko kaznuje?

Prejeli smo vprašanje, ali zavezanec v interni akt lahko vključi določilo, da je morebitna zlonamerna prijava lahko razlog za redno ali izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi ali o poslovnem sodelovanju.

Takšna določba je seveda dopustna, saj gre v primeru zlonamerne prijave lahko za lažjo ali težjo kršitev prepovedi povzročanja škode delodajalcu, oziroma pogodbenemu partnerju. Gre tudi za prekršek iz 28. člena Zakona o zaščiti prijaviteljev, ki določa, da se z globo od 400 do 1.200 eurov za prekršek kaznuje posameznik, ki je v nasprotju z določili tega zakona naklepno prijavil ali javno razkril neresnične informacije.

Kaj pa, če žvižgač ne ve, ali ni prepričan, če ima resnične informacije?

Read More »