Legalizacija maščevanja žvižgačem pod krinko odpovedi delovnega razmerja: Ali ZZPri v delovnih sporih klone pred formalizmom ZDR-1?

Prispevek je bil objavljen v reviji Pravna praksa, avgusta 2026.

Prispevek obravnava zaščito prijaviteljev nepravilnosti (t. i. žvižgačev) v delovnih sporih zaradi izpodbijanja odpovedi pogodbe o zaposlitvi, s poudarkom na institutu obrnjenega dokaznega bremena. Analizira razmerje med formalnimi odpovednimi razlogi in dejanskimi motivi delodajalca v luči nove zakonodaje. Zagovarja tezo, da sodišča pri presoji zakonitosti odpovedi ne smejo ostati le pri formalni ugotovitvi kršitve, temveč morajo ugotavljati dejansko neodvisnost ukrepa od predhodne prijave, kar zahteva uporabo sistema indicev in vsebinsko analizo vzročne zveze.

Read More »

Poročanje KPK – kako ZZPri živi v praksi

Vsi subjekti v javnem in zasebnem sektorju s 50 ali več zaposlenimi so dolžni do vsakega 1. marca tekočega leta KPK posredovati podatke o vseh prejetih prijavah iz preteklega leta. Poročanje je obvezno tudi v primeru, če ni bilo prejetih prijav.

Prvo Skupno letno poročilo KPK o obravnavi kršitev po ZZPri za leto 2023 je javno dostopno in ponuja vpogled v učinkovitost izvajanja zakona ter zaščite prijaviteljev v Sloveniji v prvem letu, torej v 2023.

Tudi Vrhovno sodišče Republike Slovenije mora do vsakega 1. marca tekočega leta za preteklo leto Komisiji poročati o številu novih postopkov uveljavljanja sodnega varstva in postopkov izdaje začasnih odredb po ZZPri, o številu pravnomočno končanih postopkov in o vrsti odločitve sodišča.

Podatki za leto 2024 še niso znani, v letu 2023 pa naj bi na Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani prejeli le eno tožbo, v kateri se tožeča stranka sklicuje na določbe ZZPri.

Ne veste, ali vam pripada zaščita?

V nekaj minutah lahko preverite v kratkem vprašalniku. Za oceno vašega primera mi pišite.

Več o tem, s čim vam lahko pomagam, najdete med področji dela in pogostimi vprašanji o zaščiti žvižgačev.

Kriteriji Evropskega sodišča za človekove pravice za žvižgače

Evropsko sodišče za človekove pravice je februarja 2023 v zadevi Halet v. Luxembourg zapisalo, da se vprašanje, ali žvižgač uživa zaščito pred posegom v pravico do svobode izražanja iz 10. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah, rešuje od primera do primera. Potrdilo in osvežilo je kriterije presoje, ki jih je že definiralo v primeru Guja v. Moldova iz leta 2008.

Read More »