Evropsko sodišče za človekove pravice je februarja 2023 v zadevi Halet v. Luxembourg zapisalo, da se vprašanje, ali žvižgač uživa zaščito pred posegom v pravico do svobode izražanja iz 10. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah, rešuje od primera do primera. Potrdilo in osvežilo je kriterije presoje, ki jih je že definiralo v primeru Guja v. Moldova iz leta 2008.

V primeru Guja v. Moldova je bil Iacob Guja, nekdanji vodja oddelka za stike z javnostjo na uradu tožilstva, odpuščen zaradi razkritja informacij o vmešavanju visokega politika v kazenske postopke. Guja je informacije posredoval novinarjem, ki so jih objavili v časopisu. Evropsko sodišče za človekove pravice je v svoji sodbi ugotovilo, da je bil Gujin odpust neupravičen poseg v pravico do svobode izražanja, in da je Moldavija s tem, ko mu je bila odpovedana pogodba o zaposlitvi, kršila člen 10 Evropske konvencije o človekovih pravicah.

Pri tem je upoštevalo naslednje kriterije:

• ali je imel Guja možnost interne prijave in ali bi bila učinkovita. Ker je ugotovilo, da ne zakonodaja niti interna pravila niso predvidevala možnosti interne prijave kršitev, poleg tega pristojni vsaj 6 mesecev po prejemu zahteve visokega politika niso ukrepali, kazenski postopki pa so bili dejansko ustavljeni, je bilo Gujino razkritje medijem upravičeno,
• ali so bile informacije resnične, kar med strankama niti ni bilo sporno,
• ali je Guja ravnal v dobri veri (good faith). Ker ni bilo ugotovljeno, da bi ga vodila zasebna korist ali osebna zamera ali drugi skriti motivi, njegovo dejanje uživa zaščito,
• javni interes za razkritje je bil podan, ker je predsednik države javno obljubljal, da se politika ne bo vmešavala v pravosodje, nevladne organizacije pa so v svojih poročilih opozarjale na ta problem, zato je šlo za temo v javnem interesu,
• ali je razkritje delodajalcu povzročilo kakšno škodo, pri čemer je ugotovilo, da ne, oziroma, da javni interes za razkritje prevlada, poleg tega pa je država trdila, da ni šlo za nezakonito vmešavanje, ampak zgolj odstop prejete zadeve drugemu organu,
• težo sankcije, za kar pa je ugotovilo, da je bila odpoved zaposlitve najhujši možen ukrep in kot tak prestrog, upoštevaje vse okoliščine tega konkretnega primera.