Načrt integritete in notranja prijavna pot po ZZPri se v praksi pogosto obravnavata ločeno: prvi kot formalen dokument, ki ga zahteva zakon, druga kot dodatna administrativna obveznost. Takšen pristop je napačen in za zavezance tudi tvegan. V resnici gre za dva dela istega sistema, katerih skupni namen je zgodnje zaznavanje, obvladovanje in zmanjševanje integritetnih in drugih pravnih tveganj.
Read More »Oznaka: whistleblowing
Poročanje KPK – kako ZZPri živi v praksi
Vsi subjekti v javnem in zasebnem sektorju s 50 ali več zaposlenimi so dolžni do vsakega 1. marca tekočega leta KPK posredovati podatke o vseh prejetih prijavah iz preteklega leta. Poročanje je obvezno tudi v primeru, če ni bilo prejetih prijav.
Prvo Skupno letno poročilo KPK o obravnavi kršitev po ZZPri za leto 2023 je javno dostopno in ponuja vpogled v učinkovitost izvajanja zakona ter zaščite prijaviteljev v Sloveniji v prvem letu, torej v 2023.
Tudi Vrhovno sodišče Republike Slovenije mora do vsakega 1. marca tekočega leta za preteklo leto Komisiji poročati o številu novih postopkov uveljavljanja sodnega varstva in postopkov izdaje začasnih odredb po ZZPri, o številu pravnomočno končanih postopkov in o vrsti odločitve sodišča.
Podatki za leto 2024 še niso znani, v letu 2023 pa naj bi na Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani prejeli le eno tožbo, v kateri se tožeča stranka sklicuje na določbe ZZPri.
Ali se zlonamerne prijave lahko disciplinsko kaznuje?
Prejeli smo vprašanje, ali zavezanec v interni akt lahko vključi določilo, da je morebitna zlonamerna prijava lahko razlog za redno ali izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi ali o poslovnem sodelovanju.
Takšna določba je seveda dopustna, saj gre v primeru zlonamerne prijave lahko za lažjo ali težjo kršitev prepovedi povzročanja škode delodajalcu, oziroma pogodbenemu partnerju. Gre tudi za prekršek iz 28. člena Zakona o zaščiti prijaviteljev, ki določa, da se z globo od 400 do 1.200 eurov za prekršek kaznuje posameznik, ki je v nasprotju z določili tega zakona naklepno prijavil ali javno razkril neresnične informacije.
Kaj pa, če žvižgač ne ve, ali ni prepričan, če ima resnične informacije?
Read More »Trije miti o žvižgačih
Žvižgači so izdajalci, ki škodijo svojim delodajalcem ali organizacijam.
Za žvižgače je zelo značilna neke vrste dvojnost ali protislovje: iz enega vidika lahko gre pri žvižganju za moralna dejanja, ki so usmerjena v dobro, z drugega vidika pa gre lahko hkrati tudi za zelo hudo kršitev in izdajo. To je osnova za razumevanje žvižgaštva in nekaj, česar ni mogoče preseči na način, da zavzamemo le eno ali drugo perspektivo, saj vselej obstajata obe hkrati. Bolj pomembno se je zavedati, da žvižgači prijavljajo kršitve predpisov, ki lahko povzročijo resno škodo za javni interes, kot so korupcija, goljufija, varnostne grožnje ali okoljska onesnaženja. Gre torej za vsebino prijave in s tem za interese, ki so širši zgolj od žvižgačevih ali tistih, ki jih prijava zadeva. Namen pravne regulacije je zaščita žvižgačev, ki torej delujejo v skladu s svojo državljansko dolžnostjo in prispevajo k boljši kakovosti in ustreznosti storitev, zaščiti finančnih interesov Republike Slovenije in Evropske Unije ter h krepitvi pravne države in vladavine prava. V tej luči pa je jasno, da mit o žvižgačih kot škodljivcih, ne drži.
Read More »Pet pravnih nasvetov za žvižgače
Ko žvižgač pri svojem delu izve ali zazna, da je ali bo prišlo do določene nepravilnosti, pogosto ne ve, kaj storiti. Še posebej to velja, če pri nadrejenih ali sodelavcih ni potrebnega odziva, da bi se situacija takoj raziskala in sprejeli potrebni ukrepi. Gre za specifičen položaj, v katerem je običajno možnih več izidov, ki lahko pomembno vplivajo na poklicno pot ali življenje žvižgača. Niti ena zgodba žvižgača ni podobna drugi, tako da je vsako potrebno obravnavati posebej, glede na okoliščine konkretnega primera. Kljub temu pa se v praksi ponavljajo določena tipična ravnanja in dileme, na podlagi katerih smo pripravili spodnjih pet priporočil.
Read More »
Jerica Jančar - odvetnica 