Trije največji izzivi in rešitve dejanske skladnosti z ZZPri

Jerica JančarKomentiraj

Zavezanci po ZZPri so morali v letu 2024 prvič poročati o prejetih prijavah in KPK je tako lahko razbrala, da kar nekaj zavezancev tega ni storilo. Tudi sicer se je KPK v letih 2023-2025 posvečala predvsem preventivnim dejavnostim in ozaveščanju. Je pa v letu 2025 že izvedla sistematične preglede skladnosti v občinah, saj je na podlagi vsebine prejetih prijav in izvajanja preventivne dejavnosti zaznala, da je področje lokalne samouprave še posebej izpostavljeno tveganjem za kršitve predpisov, in sicer
tako kršitev iz pristojnosti KPK kot kršitev iz pristojnosti drugih nadzornih organov. Kljub temu iz poročil KPK o prejetih prijavah v letih 2023 in 2024 izhaja, da naprimer občine prijav skorajda ne prejemajo.

Zelo verjetno pa bo podobno preverjanje v prihodnje zajelo tudi druge subjekte v javnem in zasebnem sektorju. Trije največji izzivi za zavezance, ki še niso skladni z ZZPri, so 1. preobremenjenost in pomanjkanje kadra, 2. določitev primernega zaupnika in 3. neseznanjenost, da morajo podatke poročati tudi, če v preteklem letu niso prejeli notranjih prijav. Po skoraj treh letih veljavnosti zakona pa takšni ugovori zavezancev v prihodnje najbrž ne bodo več razbremenili odgovornosti.

Read More »

Načrt integritete kot ključni partner whistleblowing sistema

Jerica JančarKomentiraj

Načrt integritete in notranja prijavna pot po ZZPri se v praksi pogosto obravnavata ločeno: prvi kot formalen dokument, ki ga zahteva zakon, druga kot dodatna administrativna obveznost. Takšen pristop je napačen in za zavezance tudi tvegan. V resnici gre za dva dela istega sistema, katerih skupni namen je zgodnje zaznavanje, obvladovanje in zmanjševanje integritetnih in drugih pravnih tveganj.

Read More »

Poročanje KPK – kako ZZPri živi v praksi

Jerica JančarKomentiraj

Vsi subjekti v javnem in zasebnem sektorju s 50 ali več zaposlenimi so dolžni do vsakega 1. marca tekočega leta KPK posredovati podatke o vseh prejetih prijavah iz preteklega leta. Poročanje je obvezno tudi v primeru, če ni bilo prejetih prijav.

Prvo Skupno letno poročilo KPK o obravnavi kršitev po ZZPri za leto 2023 je javno dostopno in ponuja vpogled v učinkovitost izvajanja zakona ter zaščite prijaviteljev v Sloveniji v prvem letu, torej v 2023.

Tudi Vrhovno sodišče Republike Slovenije mora do vsakega 1. marca tekočega leta za preteklo leto Komisiji poročati o številu novih postopkov uveljavljanja sodnega varstva in postopkov izdaje začasnih odredb po ZZPri, o številu pravnomočno končanih postopkov in o vrsti odločitve sodišča.

Podatki za leto 2024 še niso znani, v letu 2023 pa naj bi na Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani prejeli le eno tožbo, v kateri se tožeča stranka sklicuje na določbe ZZPri.

Kriteriji Evropskega sodišča za človekove pravice za žvižgače

Jerica JančarKomentiraj

Evropsko sodišče za človekove pravice je februarja 2023 v zadevi Halet v. Luxembourg zapisalo, da se vprašanje, ali žvižgač uživa zaščito pred posegom v pravico do svobode izražanja iz 10. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah, rešuje od primera do primera. Potrdilo in osvežilo je kriterije presoje, ki jih je že definiralo v primeru Guja v. Moldova iz leta 2008.

Read More »

Ali se zlonamerne prijave lahko disciplinsko kaznuje?

Jerica JančarKomentiraj

Prejeli smo vprašanje, ali zavezanec v interni akt lahko vključi določilo, da je morebitna zlonamerna prijava lahko razlog za redno ali izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi ali o poslovnem sodelovanju.

Takšna določba je seveda dopustna, saj gre v primeru zlonamerne prijave lahko za lažjo ali težjo kršitev prepovedi povzročanja škode delodajalcu, oziroma pogodbenemu partnerju. Gre tudi za prekršek iz 28. člena Zakona o zaščiti prijaviteljev, ki določa, da se z globo od 400 do 1.200 eurov za prekršek kaznuje posameznik, ki je v nasprotju z določili tega zakona naklepno prijavil ali javno razkril neresnične informacije.

Kaj pa, če žvižgač ne ve, ali ni prepričan, če ima resnične informacije?

Read More »

Trije miti o žvižgačih

Jerica JančarKomentiraj

Žvižgači so izdajalci, ki škodijo svojim delodajalcem ali organizacijam.

Za žvižgače je zelo značilna neke vrste dvojnost ali protislovje: iz enega vidika lahko gre pri žvižganju za moralna dejanja, ki so usmerjena v dobro, z drugega vidika pa gre lahko hkrati tudi za zelo hudo kršitev in izdajo. To je osnova za razumevanje žvižgaštva in nekaj, česar ni mogoče preseči na način, da zavzamemo le eno ali drugo perspektivo, saj vselej obstajata obe hkrati. Bolj pomembno se je zavedati, da žvižgači prijavljajo kršitve predpisov, ki lahko povzročijo resno škodo za javni interes, kot so korupcija, goljufija, varnostne grožnje ali okoljska onesnaženja. Gre torej za vsebino prijave in s tem za interese, ki so širši zgolj od žvižgačevih ali tistih, ki jih prijava zadeva. Namen pravne regulacije je zaščita žvižgačev, ki torej delujejo v skladu s svojo državljansko dolžnostjo in prispevajo k boljši kakovosti in ustreznosti storitev, zaščiti finančnih interesov Republike Slovenije in Evropske Unije ter h krepitvi pravne države in vladavine prava. V tej luči pa je jasno, da mit o žvižgačih kot škodljivcih, ne drži.

Read More »

Učinki razkritij najbolj znanih slovenskih žvižgačev

Jerica JančarKomentiraj

Zaščita žvižgačev je kompleksno področje in ni vedno enostavnega odgovora, ali je potrebna ali ne. Nobenega dvoma pa ni, da prijave nepravilnosti lahko pripeljejo do izboljšanja poslovanja, prihrankov in drugih pozitivnih učinkov za določeno podjetje ali javno storitev, torej za skupno dobro. Zgodbe iz zasebnih podjetij sicer običajno niso razkrite javno, kar pa še ne pomeni, da jih ni, ali da prijave ne morejo imeti pozitivnih učinkov.

Read More »

Žvižgač, kako se počutiš?

Jerica JančarKomentiraj

“Takoj za tem, ko sem kliknila “pošlji” sem začutila mešanico čustev. Počutila sem se ponosno nase, ker sem se zavzela za resnico in opravljala svojo dolžnost kot interna revizorka. Čutila sem upanje, da bo moja zgodba naredila vtis in navdihnila druge, da spregovorijo. Počutila sem se olajšano, da sem končno delila svoje breme in se osvobodila oprijema mojega nadrejenega.”

Read More »

Pet pravnih nasvetov za žvižgače

Jerica JančarKomentiraj

Ko žvižgač pri svojem delu izve ali zazna, da je ali bo prišlo do določene nepravilnosti, pogosto ne ve, kaj storiti. Še posebej to velja, če pri nadrejenih ali sodelavcih ni potrebnega odziva, da bi se situacija takoj raziskala in sprejeli potrebni ukrepi. Gre za specifičen položaj, v katerem je običajno možnih več izidov, ki lahko pomembno vplivajo na poklicno pot ali življenje žvižgača. Niti ena zgodba žvižgača ni podobna drugi, tako da je vsako potrebno obravnavati posebej, glede na okoliščine konkretnega primera. Kljub temu pa se v praksi ponavljajo določena tipična ravnanja in dileme, na podlagi katerih smo pripravili spodnjih pet priporočil.

Read More »

Skladnost poslovanja kot del korporacijskega prava

Jerica Jančar

Skladnost poslovanja (ang. compliance) se je v zadnjem desetletju pridružila že uveljavljenim funkcijam v podjetjih, kot so spremljava tveganj, kontroling, notranja revizija, pa tudi pravno področje, ki vsako zase in vsa skupaj podjetju zagotavljajo pomembno linijo obrambe pred tveganji. Izmed naštetih funkcij obrambe pred tveganji je pravno področje gotovo najbolj tradicionalno, sploh glede obvladovanja operativnih tveganj.

Operativna tveganja so tveganja nastanka izgube, skupaj s pravnim tveganjem, zaradi neustreznosti ali nepravilnega izvajanja notranjih postopkov, drugega nepravilnega ravnanja ljudi, ki spadajo v notranje poslovno področje družbe, neustreznosti ali nepravilnega delovanja sistemov, ki spadajo v notranjo poslovno področje družbe ali zunanjih dogodkov ali dejanj. To je definicija, ki jo vsebuje slovenski Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP)[1], okrog nje pa svoje delo gradijo ne samo tradicionalne pravne službe podjetij, ampak tudi novejše službe za skladnost poslovanja.

Read More »