Kategorija: zaščita žvižgačev

Poročanje KPK – kako ZZPri živi v praksi

Jerica JančarKomentiraj

Vsi subjekti v javnem in zasebnem sektorju s 50 ali več zaposlenimi so dolžni do vsakega 1. marca tekočega leta KPK posredovati podatke o vseh prejetih prijavah iz preteklega leta. Poročanje je obvezno tudi v primeru, če ni bilo prejetih prijav.

Prvo Skupno letno poročilo KPK o obravnavi kršitev po ZZPri za leto 2023 je javno dostopno in ponuja vpogled v učinkovitost izvajanja zakona ter zaščite prijaviteljev v Sloveniji v prvem letu, torej v 2023.

Tudi Vrhovno sodišče Republike Slovenije mora do vsakega 1. marca tekočega leta za preteklo leto Komisiji poročati o številu novih postopkov uveljavljanja sodnega varstva in postopkov izdaje začasnih odredb po ZZPri, o številu pravnomočno končanih postopkov in o vrsti odločitve sodišča.

Podatki za leto 2024 še niso znani, v letu 2023 pa naj bi na Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani prejeli le eno tožbo, v kateri se tožeča stranka sklicuje na določbe ZZPri.

Kriteriji Evropskega sodišča za človekove pravice za žvižgače

Jerica JančarKomentiraj

Evropsko sodišče za človekove pravice je februarja 2023 v zadevi Halet v. Luxembourg zapisalo, da se vprašanje, ali žvižgač uživa zaščito pred posegom v pravico do svobode izražanja iz 10. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah, rešuje od primera do primera. Potrdilo in osvežilo je kriterije presoje, ki jih je že definiralo v primeru Guja v. Moldova iz leta 2008.

Read More »

Ali se zlonamerne prijave lahko disciplinsko kaznuje?

Jerica JančarKomentiraj

Prejeli smo vprašanje, ali zavezanec v interni akt lahko vključi določilo, da je morebitna zlonamerna prijava lahko razlog za redno ali izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi ali o poslovnem sodelovanju.

Takšna določba je seveda dopustna, saj gre v primeru zlonamerne prijave lahko za lažjo ali težjo kršitev prepovedi povzročanja škode delodajalcu, oziroma pogodbenemu partnerju. Gre tudi za prekršek iz 28. člena Zakona o zaščiti prijaviteljev, ki določa, da se z globo od 400 do 1.200 eurov za prekršek kaznuje posameznik, ki je v nasprotju z določili tega zakona naklepno prijavil ali javno razkril neresnične informacije.

Kaj pa, če žvižgač ne ve, ali ni prepričan, če ima resnične informacije?

Read More »

Žvižgač, kako se počutiš?

Jerica JančarKomentiraj

“Takoj za tem, ko sem kliknila “pošlji” sem začutila mešanico čustev. Počutila sem se ponosno nase, ker sem se zavzela za resnico in opravljala svojo dolžnost kot interna revizorka. Čutila sem upanje, da bo moja zgodba naredila vtis in navdihnila druge, da spregovorijo. Počutila sem se olajšano, da sem končno delila svoje breme in se osvobodila oprijema mojega nadrejenega.”

Read More »

Pet pravnih nasvetov za žvižgače

Jerica JančarKomentiraj

Ko žvižgač pri svojem delu izve ali zazna, da je ali bo prišlo do določene nepravilnosti, pogosto ne ve, kaj storiti. Še posebej to velja, če pri nadrejenih ali sodelavcih ni potrebnega odziva, da bi se situacija takoj raziskala in sprejeli potrebni ukrepi. Gre za specifičen položaj, v katerem je običajno možnih več izidov, ki lahko pomembno vplivajo na poklicno pot ali življenje žvižgača. Niti ena zgodba žvižgača ni podobna drugi, tako da je vsako potrebno obravnavati posebej, glede na okoliščine konkretnega primera. Kljub temu pa se v praksi ponavljajo določena tipična ravnanja in dileme, na podlagi katerih smo pripravili spodnjih pet priporočil.

Read More »