Kategorija: Brez kategorije

Trije največji izzivi in rešitve dejanske skladnosti z ZZPri

Jerica JančarKomentiraj

Zavezanci po ZZPri so morali v letu 2024 prvič poročati o prejetih prijavah in KPK je tako lahko razbrala, da kar nekaj zavezancev tega ni storilo. Tudi sicer se je KPK v letih 2023-2025 posvečala predvsem preventivnim dejavnostim in ozaveščanju. Je pa v letu 2025 že izvedla sistematične preglede skladnosti v občinah, saj je na podlagi vsebine prejetih prijav in izvajanja preventivne dejavnosti zaznala, da je področje lokalne samouprave še posebej izpostavljeno tveganjem za kršitve predpisov, in sicer
tako kršitev iz pristojnosti KPK kot kršitev iz pristojnosti drugih nadzornih organov. Kljub temu iz poročil KPK o prejetih prijavah v letih 2023 in 2024 izhaja, da naprimer občine prijav skorajda ne prejemajo.

Zelo verjetno pa bo podobno preverjanje v prihodnje zajelo tudi druge subjekte v javnem in zasebnem sektorju. Trije največji izzivi za zavezance, ki še niso skladni z ZZPri, so 1. preobremenjenost in pomanjkanje kadra, 2. določitev primernega zaupnika in 3. neseznanjenost, da morajo podatke poročati tudi, če v preteklem letu niso prejeli notranjih prijav. Po skoraj treh letih veljavnosti zakona pa takšni ugovori zavezancev v prihodnje najbrž ne bodo več razbremenili odgovornosti.

Read More »

Načrt integritete kot ključni partner whistleblowing sistema

Jerica JančarKomentiraj

Načrt integritete in notranja prijavna pot po ZZPri se v praksi pogosto obravnavata ločeno: prvi kot formalen dokument, ki ga zahteva zakon, druga kot dodatna administrativna obveznost. Takšen pristop je napačen in za zavezance tudi tvegan. V resnici gre za dva dela istega sistema, katerih skupni namen je zgodnje zaznavanje, obvladovanje in zmanjševanje integritetnih in drugih pravnih tveganj.

Read More »

Trije miti o žvižgačih

Jerica JančarKomentiraj

Žvižgači so izdajalci, ki škodijo svojim delodajalcem ali organizacijam.

Za žvižgače je zelo značilna neke vrste dvojnost ali protislovje: iz enega vidika lahko gre pri žvižganju za moralna dejanja, ki so usmerjena v dobro, z drugega vidika pa gre lahko hkrati tudi za zelo hudo kršitev in izdajo. To je osnova za razumevanje žvižgaštva in nekaj, česar ni mogoče preseči na način, da zavzamemo le eno ali drugo perspektivo, saj vselej obstajata obe hkrati. Bolj pomembno se je zavedati, da žvižgači prijavljajo kršitve predpisov, ki lahko povzročijo resno škodo za javni interes, kot so korupcija, goljufija, varnostne grožnje ali okoljska onesnaženja. Gre torej za vsebino prijave in s tem za interese, ki so širši zgolj od žvižgačevih ali tistih, ki jih prijava zadeva. Namen pravne regulacije je zaščita žvižgačev, ki torej delujejo v skladu s svojo državljansko dolžnostjo in prispevajo k boljši kakovosti in ustreznosti storitev, zaščiti finančnih interesov Republike Slovenije in Evropske Unije ter h krepitvi pravne države in vladavine prava. V tej luči pa je jasno, da mit o žvižgačih kot škodljivcih, ne drži.

Read More »

Učinki razkritij najbolj znanih slovenskih žvižgačev

Jerica JančarKomentiraj

Zaščita žvižgačev je kompleksno področje in ni vedno enostavnega odgovora, ali je potrebna ali ne. Nobenega dvoma pa ni, da prijave nepravilnosti lahko pripeljejo do izboljšanja poslovanja, prihrankov in drugih pozitivnih učinkov za določeno podjetje ali javno storitev, torej za skupno dobro. Zgodbe iz zasebnih podjetij sicer običajno niso razkrite javno, kar pa še ne pomeni, da jih ni, ali da prijave ne morejo imeti pozitivnih učinkov.

Read More »