Zavezanci po ZZPri so morali v letu 2024 prvič poročati o prejetih prijavah in KPK je tako lahko razbrala, da kar nekaj zavezancev tega ni storilo. Tudi sicer se je KPK v letih 2023-2025 posvečala predvsem preventivnim dejavnostim in ozaveščanju. Je pa v letu 2025 že izvedla sistematične preglede skladnosti v občinah, saj je na podlagi vsebine prejetih prijav in izvajanja preventivne dejavnosti zaznala, da je področje lokalne samouprave še posebej izpostavljeno tveganjem za kršitve predpisov, in sicer
tako kršitev iz pristojnosti KPK kot kršitev iz pristojnosti drugih nadzornih organov. Kljub temu iz poročil KPK o prejetih prijavah v letih 2023 in 2024 izhaja, da naprimer občine prijav skorajda ne prejemajo.

Zelo verjetno pa bo podobno preverjanje v prihodnje zajelo tudi druge subjekte v javnem in zasebnem sektorju. Trije največji izzivi za zavezance, ki še niso skladni z ZZPri, so 1. preobremenjenost in pomanjkanje kadra, 2. določitev primernega zaupnika in 3. neseznanjenost, da morajo podatke poročati tudi, če v preteklem letu niso prejeli notranjih prijav. Po skoraj treh letih veljavnosti zakona pa takšni ugovori zavezancev v prihodnje najbrž ne bodo več razbremenili odgovornosti.

Prvi izziv, torej pomanjkanje kadra, zavezanci lahko premostijo z združevanjem resursov (npr. na skupni občinski upravi) ali z outsourcingom. Zunanjemu izvajalcu lahko zaupajo pripravo vsebin za obveščanje in izobraževanje zaposlenih, internih aktov, vodenje in vzdrževanje linije za sprejem prijav, triažo prejetih prijav, pa tudi pomoč pri preiskavah in pripravi predlogov ukrepov. Poskrbeti je treba le, da je zaupnik (oseba, ki je v stiku z zunanjim izvajalcem) nekdo izmed zaposlenih, ki vodi postopek, in da je identiteta prijavitelja ustrezno varovana, evidence pa urejene.

Kar pa nas pripelje do naslednjega izziva – kdo naj bo zaupnik. ZZPri tega ne določa podrobno, razen, da mora iti za nekoga izmed redno zaposlenih, ki je zaupanja vreden, samostojen in neodvisen. Je pa praksa pokazala, da to ne more biti oseba, ki je del vodstva zavezanca, saj tako ni zagotovljena njegova neodvisnost. Hkrati mora imeti dovolj pomembno vlogo pri zavezancu in dovolj časa in sredstev za njegovo delo, saj je v nasprotnem primeru ravno tako ogrožena njegova neodvisnost. Pomembno je tudi, da ne gre za začetnika, ampak osebo, ki uživa zaupanje tako vodstva kot zaposlenih, in ki pozna ustroj in delovanje zavezanca. Prav tako mora iti za osebo, ki se je sposobna samostojno organizrati, delovati preventivno in hkrati voditi zahtevnejše postopke preiskav in v primeru zaznanih nepravilnosti tudi predlagati primerne ukrepe za njihovo odpravo. V praksi bodo zaupniki tako največkrat osebe iz pravne, internorevizijske, kadrovske službe ali službe za skladnost poslovanja. Nikakor pa to ni nujno, lahko gre tudi za druge profile, npr. ekonomsko-finančne stroke, administrativno osebje, pa tudi tehnično osebje, če so usposobljeni za delo zaupnika.

Kot omenjeno že zgoraj, se zavezanci v prihodnje ne bodo več mogli sklicevati na zmoto, češ da niso vedeli, da je poročanje KPK potrebno kljub temu, da niso imeli prijav. Tudi podatek, da ni prijav, je namreč za zakonodajalca pomembna informacija za analizo učinkovitosti ZZPri in njegove morebitne prilagoditve v prihodnosti. Potrebno se je tudi vprašati, ali prijav dejansko ni zato, ker ni zaznanih nepravilnosti, ali pa zato, ker prijavitelji ne verjamejo, da bodo notranje prijave učinkovito obravnavane in se zato raje poslužijo zunanje prijave ali prijave na KPK. Našim strankam tudi vselej svetujemo, da razmislijo, zakaj nimajo nobene prijave, saj s tem morda izgubljajo učinkovitost enega od dragocenih kanalov zgodnjega zaznavanja morebitnih tveganj za nastanek materialne škode ali za ugled zavezanca na trgu.

OPOMBA: Gornje besedilo je poenostavljeno za namen širšega razumevanja in predstavlja samo določen vidik sicer kompleksnejšega pravnega področja, zato morda za rešitev konkretne življenjske situacije ne zadošča.