Prejeli smo vprašanje, ali zavezanec v interni akt lahko vključi določilo, da je morebitna zlonamerna prijava lahko razlog za redno ali izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi ali o poslovnem sodelovanju.

Takšna določba je seveda dopustna, saj gre v primeru zlonamerne prijave lahko za lažjo ali težjo kršitev prepovedi povzročanja škode delodajalcu, oziroma pogodbenemu partnerju. Gre tudi za prekršek iz 28. člena Zakona o zaščiti prijaviteljev, ki določa, da se z globo od 400 do 1.200 eurov za prekršek kaznuje posameznik, ki je v nasprotju z določili tega zakona naklepno prijavil ali javno razkril neresnične informacije.

Kaj pa, če žvižgač ne ve, ali ni prepričan, če ima resnične informacije?

Dobrovernemu žvižgaču v zmoti se ni treba bati, da bo prijava šteta kot zlonamerna, tovrstno ravnanje je kaznivo le takrat, ko je zavestno podal prijavo o dejanju, ki ni bilo storjeno ali pa so podani podatki neresnični. Dokazi za takšno ravnanje bi lahko bili npr. priča, ki ji je žvižgač povedal, da bo podal lažno prijavo ipd. V takšnih primerih ne more biti dvoma, da žvižgač ne bo užival nobene zaščite.

Malo manj enostavne pa so situacije, v katerih pride do različnih pogledov na vprašanje, ali gre za resnične informacije, ali ne. Lahko se zgodi, da žvižgač poda notranjo prijavo, zaupnik pa v postopku preizkusa oceni, da gre za lažne podatke (neresnične informacije) in to sporoči žvižgaču. Če se le-ta ne strinja, lahko poda zunanjo prijavo, kjer bo ravno tako pristojna oseba organa za zunanjo prijavo opravila preizkus prijave, pri čemer lahko sodeluje tudi z zaupnikom in pridobi informacije, kako jo je obravnaval zaupnik. Če se ponovno izkaže, da ne gre za verodostojne podatke, bi žvižgaču odsvetovali morebitno javno razkritje, saj v tem primeru do zaščite najverjetneje ne bi bil upravičen.